Življenje je polno presenečenj. Nekatera so majhna, druga lahko postavijo na glavo vse, za kar si delal. Glavni cilj ravnanja z denarjem je, da porabiš manj, kot zaslužiš, in tako lahko varčuješ. A je to dovolj? Z varnostno rezervo ločiš denar, ki se ga ne dotikaš, od prihrankov, ki jih lahko vložiš ali porabiš za kratkoročne in dolgoročne cilje, kot so izobraževanje, potovanja, pokoj ali dom.
Varnostna rezerva je denar, ki ga daš na stran na poseben račun samo za nepričakovane stroške.
Prihranke razdeli v te tri kategorije.
Varčuj in krepi samonadzor
Kaj je zate nujni primer? Pokvarjen avto, ki ga potrebuješ za pot v službo? Pokvarjen televizor? Operacija, ki je ni mogoče odložiti? Poplavljena hiša? Mogoče tvoji možgani zakričijo »nujno«, ko zagledaš dopust s 70-odstotnim popustom. A je to res nujno? Med branjem tega seznama si te situacije v glavi verjetno že razvrstil po pomembnosti. Kaj naj torej pokrije varnostna rezerva in kaj naj gre iz drugih prihrankov?
1. Izguba službe
Izguba službe je stresna in lahko traja nekaj časa, da se spet postaviš na noge. Prav takrat varnostna rezerva pomaga. Da ti čas, da se prav odločiš o naslednji službi (in morda celo najdeš sanjsko), ter te obvaruje pred tem, da bi si denar izposojal v naglici.
2. Zdravje
Stroške za zdravje je težko predvideti in tudi ob zdravem načinu življenja se lahko znajdeš v težkem položaju. Zdravila, zlomljeno roko, zobozdravnika ali operacijo bo morda treba plačati, odvisno od tega, kako je zdravstvo urejeno tam, kjer živiš. In ne gre samo zate. Pomisli tudi na zdravje najbližje družine, otrok in hišnih ljubljenčkov.
3. Avto
Če se vsak dan voziš v službo, je avto nuja. To ne pomeni, da varnostna rezerva plača nov model ali manjše vzdrževanje. Pomeni, da imaš denar pripravljen, če se avto povsem pokvari.
4. Nepričakovane družinske zadeve
Bolezen ali smrt bližnjega lahko prinese nepričakovane stroške, ki najbolj udarijo, če živiš od plače do plače. Pozanimaj se, koliko take situacije lahko stanejo in kako se lahko pripraviš.
5. Dom
Če ti začne puščati streha, denar porabi za popravilo. Če ti pozimi odpove ogrevanje, je tudi to nujni primer. Če pa se ti zdi televizor zastarel ali je pralni stroj sčasoma vse glasnejši, to plačaj iz drugih prihrankov, ne iz varnostne rezerve.
Spi mirno, ker delaš prav
Ko daješ denar na stran, se lahko zdi, da te to ovira pri nakupu tistega, kar si želiš zdaj. Raje glej nanj kot na svoj sklad svobode. Ko je varnostna rezerva zgrajena, se je ne dotikaš, dokler ne pride nujni primer, in prvi preizkus odgovorne odraslosti je opravljen. Obvaruje te pred dolgom in izposojanjem v naglici. Kadar le moreš, izberi varno pot in se zanesi na svoj denar.
Kako velika naj bo varnostna rezerva?
Pogosto priporočilo je vsaj za 3 mesece povprečnih stroškov, najbolje pa za 6 mesecev.
Kako zgradiš varnostno rezervo
-
Pridobi jasen pregled nad svojimi financami. Spremljaj vse svoje prihodke in stroške, ročno ali z aplikacijo za proračun.
-
Sestavi proračun. Ne veš, kje začeti? Naš vodnik Osnove proračuna te popelje skozi postopek.
-
Izračunaj svoje povprečne mesečne stroške. Seštej stroške zadnjih treh mesecev in vsoto deli s tri. Če uporabljaš Spendee s povezano banko, so tvoja pretekla plačila že razvrščena v kategorije, zato gre to hitro.
-
Začni graditi rezervo. Začni z malim: prvi cilj naj bo en mesec povprečnih stroškov. Še naprej spremljaj porabo in opazuj, kako prihranki rastejo vsak mesec. Naš kalkulator varčevanja pokaže, koliko časa potrebuješ do cilja.